cvrčáti


	Slovensko gradivo

	cvrčáti -ím nedov. lat.‛stridere, pipire’ (17. stol.), cvr̄kati, cvrketáti, cvrkūtati, cvrkotáti, scvr̄kniti se; cvȓček ‛muren’ (18. stol.), prvotno ‛tisti, ki cvrči’.

	Razlaga

	Koren cvrk označuje zvok, ki nastane pri pečenju, in čivkanje, navadno bolj hripavo. Enako je hrv. cvŕčati ‛oglašati se kot cvrček, čivkati, cvrčati (o hrani, ki se praži)’, sorodno še hrv. cvrkùtati ‛cvrkutati’, rus. cvírkatь in češ. cvrčet. Vse to navadno izvajajo iz onomatopeje cvrk, ki posnema cvrkutanje (SP II, 99), vendar se zdi zaradi različic nar. sloven. svrčáti ‛brenčati, šumeti, žvižgati’, svȓček ‛cvrček, muren’ bolje izhajati iz pslovan. svьrča̋ti, kar se ohranja npr. v cslovan. svrъčati ‛piskati’, svrъčьkъ ‛škržat’, rus. sverčátь ‛cvrčati’. Pslovan. svьrča̋ti ‛oddajati visoke glasove, brenčati, žvižgati’ je dalje sorodno z lit. švir̃kšti ‛cviliti, vpiti’ in let. svir̃kstêt, svir̃kšķêt ‛prasketati, cvrčati’. To je izpeljano iz ide. baze *su̯er- ‛brenčati, šumeti’ (M. S. pri Be III, 354),

	Povezani iztočnici

	o kateri glej še svȋrati, žvrgolẹ́ti.

Fran > Etimološki