Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
če vez.lat.‛si’ (16. stol.), v sklopih čedálje (16. stol.) četȗdi.
Razlaga
Ker je v 10. stol. v Brižinskih spomenikih zapisano ecce [ečȅ], je treba izhajati iz *ečȅ ali *et'ȅ. Iz drugih slovan. jezikov se da rekonstruirati *at'ȅ, npr. stcslovan.ašte‛če’, hrv.kajk.če, strus.ače, *at'i, npr. stpolj.jacy kto‛kdor koli’, in *ačȅ, npr. belorus.nar.ač‛če’, češ.ač‛čeprav’. Pslovan.*at'ȅ‛če’ je sklop iz pslovan.*a‛in, a’ < ide.*ōd‛in, nato’ in nekega nejasnega elementa. Navadno domnevajo ide.*ku̯e‛in, kakor koli’, znano npr. v stind.-ca, lat.-que‛in’ (SP I, 164), vendar zaradi sloven.ȁko in sorodnega bolj ustreza ide. zaimensko deblo *ku̯o-‛kdo’, v časovni rabi, ki je domnevno osnova za pogojno, ohranjeno npr. v rus.ko-gdá‛ko’. Razvoja pslovan.*-tč- > *-t'- ni mogoče dokazati (SP I, 164); morda je vmesna stopnja pslovan.*akte s premetom soglasnikov. To bi zanesljivo dalo pslovan.*at'e. Pslovan.*ače je v tem primeru izvedljivo iz iste praoblike brez premeta.