Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	čefúr -ja m ‛priseljenec iz južnih republik nekdanje Jugoslavije’ (20. stol.), pisano tudi čifúr, čufúr; čefúrka, čifúrka, čufúrka, čefúrski, čifúrski, čufúrski, vse slabšalno.

	Razlaga

	Verjetno prevzeto iz hrv., srb. Čìfut, Čìvut ‛Žid’, kar je v večini govorov slabšalna oznaka pripadniku tega naroda. Sloven. -ur namesto izvornega -ut se je po zgledu nemčúr vzpostavilo zaradi slabšalnosti. Hrv., srb. Čìfut, Čìvut je prek turš. Çıfıt in arab. Jahūd (ali perz. Ǧühûd) prevzeto iz hebr. množinske oblike Jehūdīm ‛Judi’, ki je izpeljana iz imena četrtega Jakobovega sinu Jehūd, sloven. Jȗda, iz katerega izvirajo Judi (Sk I, 322, RoDN, 271). Iz istega hebr. vira je prek gr. Ioudaĩos in lat. Iudaeus ter rom. jezikov prevzeto sloven. Žȋd, prek nem. pa kasneje Jȗd. Druga možnost je domneva, da je sloven. čefúr ipd. prevzeto iz bosanske besede ćáfir, ki pri muslimanih pomeni ‛nevernik, pripadnik druge, katoliške ali pravoslavne vere’ (S. Torkar, ustno). Ta beseda je prek turš. kafir izposojena iz arab. kāfir ‛nevernik’.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 3. 2025.