| Sorodno je srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’. Pslovan. verjetno *čepi̋ca, *čepa̋, *čepьcь̏ so tvorbe iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, ki je poleg v gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’, let. cepure ‛čepica, pokrivalo’ (SP II, 148, Po, 930) znan še v pslovan. *čepъ̏ ‛čep, zamašek’. Dalje glej čȅp. Druga možnost je domneva, da je beseda prilagojena iz izposojenke iz srvnem. schápël ‛iz listja in cvetja spleten venec, ki ga kot okras nosijo dekleta’, kar je prevzeto iz stfrc. chapel ‛venec, okras na glavi’ (prim. frc. chapeau ‛klobuk’). Izposojenke prek srvnem. iz te frc. besede so domnevno slovaš. čapica, čiapka ‛čepica’, češ. čapka in polj. czapka ‛čepica’. Frc. beseda temelji na vlat. *cappellum, manjšalnici od srlat. cappa ‛kapuca, plašč s kapuco’. |