čẹ̑r


	Slovensko gradivo

	čẹ̑r čerȋ ž lat.‛cautes, scopulus’ (18. stol.).

	Razlaga

	Verjetno nastalo iz pslovan. čȅrь, kar je prvotno domnevno pomenilo ‛skala kot osnova za ognjišče’. Na takšen prvotni pomen je mogoče sklepati zaradi sorodne besede let. ceri mn. ‛razbeljeni kamni’ in izpeljank v drugih slovan. jezikih, npr. nar. belorus. čėrèn ‛vrh peči, kjer je lahko ležišče’, nar. češ. čeřeň ‛gorski greben’, polj. trzon ‛temelj, osnova, podlaga, gorišče v peči’. To so tvorbe iz ide. korena k(u̯)er(H)- ‛goreti, kuriti’, ki je znan še v kurīti in sorodnem (SP II, 154 s.). Besede, ki pomenijo ‛peč, ognjišče’ ali ‛del peči’, večkrat razvijejo sekundarni pomen ‛kamen, skala, pečina’, npr. sloven. pẹ̑č – pečína, kamȋn ‛vrsta peči’ in ‛strma razpoka v skalovju’. Druga možnost za sloven. čẹ̑r je domneva, po kateri naj bi se beseda razvila iz pь̏t'erь, izpeljanke iz *pȅt'ь ‛peč’, s pripono, sorodno oni v stcslovan. peštera ‛votlina’ (Ra II, 255).

Fran > Etimološki