Slovensko gradivo | ||
čīst čísta prid. lat.‛purus, mundus, sincerus’ (10. stol.), čístiti, čistóča, čístost, čistína, číšča, čȋstka, čistȋlen, čistȋlka, čistȋlnica, čistȗn, čistȗnstvo, očístiti, očiščeváti, počístiti, razčistiti, razčiščeváti; zanikano nȅčȋst lat.‛impurus’, nečȋst lat.‛impudicus, libidinosus’, nečistováti, nečȋstnik, nečȋstnica. | ||
Razlaga | ||
Enako je stcslovan. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý. Pslovan. *či̋stъ ‛čist’ je dalje enako s stprus. skīstan (tož.) ‛čist’, lit. skýstas ‛redek, tekoč’, let. šk'īsts ‛redek’ in ‛čist (o tekočini), precejen’. Vse to so prvotni trpni deležniki glagolske baze *sk'hei̯d-, ki je pomenila *‛čistiti tekočino, cediti’ in ki je ohranjena v lit. skíesti ‛razredčiti, ločevati’, pslovan. *cědi̋ti, sloven. cedīti in sorodnem. Čīst torej prvotno pomeni *‛precejen, očiščen gošče’. Prvotni pomen ide. baze *sk'hei̯d- rekonstruirajo *‛rezati, ločevati (tudi goščo od čiste tekočine)’. Ohranja se še npr. v gr. skhídzō ‛razcepim, ločujem’ (glej shizofrenȋja), lat. scindere ‛razrezati, ločiti, razcepiti’ (SP II, 212 ss., Po, 920, Ma2 I, 561). | ||
Povezani iztočnici | ||
Glej tudi cedīti, cẹ́sta. |