| Slovensko gradivo | ||
| čūk -a m ‛vrsta sove Athene noctua’ (16. stol.), čȗkec, čūkast; tudi čovȋnek ‛čuk’; nar. čovík ‛čuk’. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je star. hrv. čȗk, nar. ćȕk, ćȗk in nar. bolg. čúk ‛čuk’. Pslovan. *čȗkъ je sorodno z nar. sloven. čúka ‛kokoš’ in glagolom čúkati ‛oglašati se kot čuk, oglašati se z glasom ču(k)’. Gre za tvorbe iz stare onomatopeje, ide. *(s)kā̆u̯-, *skē̆u̯-, *skū̆- ‛tuliti, cviliti’, ki je znana še v stind. káuti, kokūyate ‛on vpije’, arm. kcukc ‛vzdihovanje, ječanje’, stvnem. hūwo, hūwila, angl. howl ‛sova’, lit. kaũkti, let. kàukt ‛tuliti (o psih, volkovih)’, ki se v drugih prevojnih stopnjah v slovan. pojavlja še v sloven. skovȋk, skovír, kȃvka, nar. čȃvka, nar. češ. čuvik, kuvik ‛čuk’ in sorodnem (SP II, 287, M. S. pri Be III, 247). Podobna onomatopeja je osnova tudi za madž. tyúk ‛kokoš’. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi kȃvka, skovȋk, sóva, kújati se. | ||
Dostopnost
Dostopnost