| Slovensko gradivo | ||
| dȃn dnẹ̑va in dnẹ̑ m lat.‛dies’ (10. stol.), podnẹ̑vi, dnẹ̑ven, dnẹ̑vnik, dnẹ̑vnica, danīti se, zdanīti se, daníca (16. stol.), enodnẹ̑vnica. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. dьnь, hrv., srb. dȃn, rus. dénь, češ. den. Pslovan. *dь̏nь ‛dan’ je dalje sorodno s stind. dína- ‛dan’, lit. dienà, let. dìena, stprus. deinan (tož.), stir. denus ‛dan’. Navedene besede so se razvile iz ide. *dei̯-en- ‛dan’, tvorbe iz korena *dei̯- ‛svetiti (se)’, iz katerega so še naslednji izrazi s pomenom ‛dan, svetli del dneva’: lat. diēs, het. šiu̯att-, stind. divasá-, stir. dïe. Iz istega ide. korena je izpeljano ime vrhovnega boga Indoevropejcev, ki je bil svetlo nebo: gr. Dzeús (zvalnik Dzeũ páter), lat. Iuppiter, stind. dyáuṣpitā́ ‛oče nebo’, het. šiu-, šiun-, šiu̯anni- ‛bog’ (Be I, 94, Po, 184, NIL, 70). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Sorodno je dȅž, dívji. Glej tudi dánes, pọ̑ldne, tẹ̑den, vsakdánji. | ||
Dostopnost
Dostopnost