Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
dẹ̑ček -čkamlat.‛puer’ (19. stol.), dẹ̑ški, nar. le v delu prleškega in prekmurskega narečja dẹ̑čko, dečȃj, dečák, dẹ̑čič.
Razlaga
Sorodno je hrv.djèčāk, rod.dječáka in prvotno le kajk.dȅčko‛fant’. Izpeljano iz *dě̋ko, kar je morda hipokoristična izpeljanka iz *dětę̋‛otrok, dete’ (kakor je npr. hrv. in srb.djékohipokoristik od djȅd ali séka iz sèstra). Manj verjetno je treba izhajati iz *dě̋tьčьkъ oz. *dětьčakъ̏, izpeljank iz manjšalnice *dětьcȅ. Polj.dziecko, češ.děcko‛otrok’ je podobna izpeljanka, vendar temelji na nekoliko drugačnem pslovan. izvoru, verjetno na *dě̑tьsko, v srednjem spolu posamostaljenem pridevniku *dě̑tьskъ‛otroški, detinski’.