| Slovensko gradivo | ||
| desẹ̑t štev. lat.‛decem’ (15. stol.), deséti lat.‛decimus’, star. desẹ́ti; desetẹ̑r, desetẹ̑ren, desétič, desetíca, desẹ̑tka, desetína (15. stol.), desẹ̑tnica, desetár, podesetẹ̄riti, zdesẹ̑tkati idr. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. desętь, hrv., srb. dȅsēt, dȅset, rus. désjatь, češ. deset. Pslovan. *dȅsętь je dalje enako z lit. dešimtìs, dẽšim(t)s ‛deset, desetica’, let. desmit(s), stprus. dessimpts v enakem pomenu, stind. daśát- ‛desetica’, kar se je razvilo iz ide. *dek'm̥t- ‛desetica’, izpeljanke iz *dék'm̥ ‛deset’. To se ohranja v stind. dáśa, arm. tasn, gr. déka, lat. decem, ags. tien, angl. ten, stvnem. zehan, nem. Zehn ‛deset’. Vrstilni števnik pslovan. *desętъ̏ ustreza lit. dešim̃tas, gr. dékatos, stvnem. zehanto, nem. zehnte in alb. dhjetë (i) ‛deseti’ (SP III, 71 s., Po, 191 s.). Ide. beseda *dék'm̥ ‛deset’ utegne biti zloženka iz besed, ki sta pomenili *‛dve’ in *‛roka’. Prvi člen bi bil primerljiv z ide. *du̯o- ‛dve’, drugi pa s fin. kymmenen ‛deset’, kar je prvotna dvojinska oblika besede, ki pomeni ‛roka’ (Gl, 192; pomisleke in nadaljnjo literaturo navaja Winter, IE Num., 17). Če je razlaga pravilna, je beseda prvotno pomenila *‛število, ki ustreza številu prstov dveh rok’. | ||
| Povezani iztočnici | ||
| Sorodno je stọ̑ in drugi del stare zloženke tȋsoč. | ||
Dostopnost
Dostopnost