| Slovensko gradivo | ||
| díven -vna prid. lat.‛mirus’ (19. stol.), díviti se. | ||
| Razlaga | ||
| Prevzeto iz hrv. dȋvan ‛krasen; tak, ki zasluži čudenje’, díviti se ‛čuditi se’, kar se je kakor rus. dívny, češ. divný ‛čuden, poseben’ razvilo iz pslovan. *dívьnъ, izpeljanke iz *divъ̏ (ali *dȋvъ) ‛čudež, čudo, demon’. To je znano npr. v rus. dívo, češ. div ‛čudo, čudež’ in morda v hrv., srb. dȋv, dȉv ‛demon’. Pslovan. beseda je dalje enaka z lit. diẽvas ‛bog’, let. dìevs, stind. devá-, lat. deus v enakem pomenu (glej dȋva), av. daēva- ‛demon’, stnord. tíwar ‛bogovi’ < ide. *dei̯u̯ó- ‛bog’, tvorbe iz korena *dei̯- ‛svetiti (se)’ (Va I, 513). | ||
| Povezani iztočnici | ||
| Glej tudi dívji, dȃn. | ||
Dostopnost
Dostopnost