| dọ́ber dóbra prid. lat.‛bonus’ (10. stol.), dọ́bršen, dobrína, dobrọ̑ta, dobrọ̑tnik, dobrọ̑tnica, dobrīkati se, dobrȋčina, odobrīti, odobrȃvati idr. |
| Enako je stcslovan. dobrъ, hrv., srb. dȍbar, rus. dóbryj, češ. dobrý. Pslovan. *dobrъ̏ ‛dober’ je prvotno pomenilo *‛ustrezen, spreten, ugoden’. Beseda se je razvila iz ide. *dhabhro-, tvorbe iz korena *dhabh- ‛primeren, spreten, ugoden’, iz katere je tudi lat. faber ‛rokodelec, kovač’ (prvotno *‛spreten, ustrezen’), fabrē ‛spretno’. Dalje je sorodno še got. ga-daban ‛zgoditi se’, gadōf ‛ustrezen, primeren’, stnord. dafna ‛uspevati’, pslovan. *doba̋ (Be I, 105 s., SP III, 310, Po, 233). |