| dobīti -ím dov. lat.‛accipere’ (16. stol.), star. sed. tudi dobọ̑m in dobọ̑dem; dobȋtek, dobȋček, dobȋčkar, dobljīv, pridobīti, pridobívati, pridobȋtnik, zadobīti. |
| Enako je cslovan. dobyti ‛dočakati, doživeti, doseči, dobiti’, hrv., srb. dòbiti ‛dobiti, zaslužiti’, rus. dobýtь, sed. dobúdu ‛pridobiti si’, češ. dobýt, sed. dobudu v enakem pomenu. Pslovan. *doby̋ti, sed. *dobǫ̋dǫ je sestavljeno iz *do ‛do’ in *by̋ti ‛biti, obstajati’ (SP III, 319 ss.). Pomenski razvoj je dobro razviden v cslovan.: ‛dočakati’, tj. ‛biti, obstajati do (nekega časa)’ > ‛doseči (ta čas ali dobrino)’ > ‛dobiti’. Drugačen pomenski razvoj je zaradi predpone, ki je pomenila ravno nasprotno kot do, razvil pslovan. glagol *za-by̋ti, |