Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	dọ́ga1 -e ž ‛ukrivljena deščica kot del lesene posode’ = lat.‛dolii lamina’ (18. stol.), nar. tudi ‛mavrica’ = lat.‛arcus pluvius’, dọ́žica.

	Razlaga

	Enako ali sorodno je cslovan. dǫga ‛mavrica’, hrv., srb. dȕga ‛doga’, dúga ‛mavrica’, rus. dugá ‛lok, krivina, ukrivljen kos lesa’, star. tudi ‛mavrica’, češ. duha ‛doga’ in ‛mavrica’. Pslovan. dǫga̋ ‛ukrivljena deščica, doga’ in metaforično ‛mavrica’. Oba pomena sta se pomensko specializirala iz prvotnega ‛lok, krivina’. Dalje je sorodno lit. dangà ‛odeja, ovojnica, obleka’, deñgti ‛pokrivati’, dangùs ‛nebo’, let. dañga ‛grobnica’ (< ‛obokana’), ags. dung ‛zapor’, stvnem. tung ‛podzemna soba, kjer so ženske tkale’, kar so prav tako tvorbe iz ide. baze *dhengh- ‛pritiskati, kriviti, odevati’ (SP IV, 192 s., Va, 378, Fr I, 88, Po, 250). It., srlat. doga ‛doga pri sodu’ je verjetno le slučajno podobno tej slovan. besedi (Be I, 106), a je morda vplivala na spremembo naglasa, ki se izkazuje v hrv., srb. dȕga in sloven. manjšalnici dọ́žica.