| dọ̑m -a m lat.‛domus’ (16. stol.), domȃ, domọ̑v, domovína, domȁč, domačȋja, domačȋn, domáčnost, udomačīti, zdọ̑ma, zdọ̑mec. |
| Enako je stcslovan. domъ, hrv., srb. dȍm, rus. dóm, češ. dům, rod. domu. Pslovan. *dȍmъ ‛dom, hiša’ se je razvilo iz ide. *domu-, kar se ohranja še v lat. domus, rod. -ūs ‛hiša’ (glej domicȋl, domẹ̑na, dọ̑mino, dominȋrati, dáma1). Iz vzporedne tvorbe *domo- je stind. dáma- ‛hiša, zgradba’, gr. dómos in lit. nãmas ‛hiša, bivališče’. Ide. *domu-, *domo- ‛hiša, dom’ sta tvorbi iz korena *dem- ‛graditi’, ki se ohranja npr. v gr. démō ‛gradim’ (Be I, 107, SP IV, 98 s., Po, 198 s.). Prvotni pomen je torej *‛kar je zgrajeno’. |