| Slovensko gradivo | ||
| dovolīti -vọ́lim dov. lat.‛permittere’ (19. stol.), dovoljénje, dovolȋlnica. | ||
| Razlaga | ||
| Verjetno prevzeto iz češ. dovolit ‛dovoliti, dopustiti’, kar je sestavljeno iz do in refleksa pslovan. *voli̋ti, v čemer se ohranja vzročni pomenski odtenek *‛povzročati, da hoče, želi’. Z dodatno predpono je v enakem pomenu izpeljano *do-sъ-voli̋ti, kar se ohranja v hrv., srb. dozvòliti ‛dovoliti’. Izhodiščni pomen je verjetno *‛dopustiti, kar kdo hoče’. O pslovan. *voli̋ti s ponavljalnim pomenskim odtenkom | ||
| Povezane iztočnice | ||
| glej volīti. Sorodno je tudi dovȍlj, vọ́lja. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost