Slovensko gradivo | ||
dovȍlj prisl. lat.‛satis’, star. in nar. tudi dovȅlj, dovoli (16. stol.), zadovoljīti, zadovoljeváti, zadovoljīv, zadovoljȅn, zadovọ́ljen, zadovọ́ljnost, zadovọ̑ljstvo. | ||
Razlaga | ||
Sklopljeno iz zveze *do vòl'ę, ki vsebuje predlog *do in rod. ed. samostalnika *vol'a̋ ‛volja’. Sklop, ki se ohranja tudi v hrv., srb. dòvoljē ‛dovolj’, je prvotno kazal na količino, ki je bila zadostna volji govorečega. Sorodno je tudi rus. dovólьno ‛dovolj’. | ||
Povezane iztočnice | ||
Dalje glej do, vọ́lja, pa tudi volīti, dovolīti, velẹ́ti. |