Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	drẹ̑vi prisl. lat.‛hodie vesperi’ (18. stol.), drẹ̄višnji.

	Razlaga

	Sorodno je stcslovan. drevlje ‛prej, nekdaj, davno’, star. rus. drévle ‛davno’, stcslovan. drevьnь ‛prejšnji, starodaven’, rus. drévnij, star. češ. dřevní v enakem pomenu. Pslovan. drě̋vě je pomenilo ‛davi, danes zjutraj’, od tod v še bolj oddaljeno preteklost ‛v starih časih’ (enako v primeru dávi ‛danes zjutraj’ – dáven) in v drugo smer ‛danes zvečer’; k slednjemu pomenskemu premiku prim. alb. dje ‛včeraj’, vendar nar. tudi ‛jutri’. Pslovan. drě̋vě (star. verjetno zdrě̋vě) se je domnevno razvilo iz ide. g'hrēu̯ā/oi, kar je mestnik nekega samostalnika s pomenom ‛jutro’. Sorodno je het. karū (beri [grū]) ‛prej, doslej, že’ in karuu̯ariu̯ar- ‛jutro’, stnord. grýjandi ‛zora’, stšved. gry ‛daniti se’. Navedene besede so tvorjene iz ide. baze g'hrēu̯- ‛siveti, postajati siv, daniti se’ (nem. grau ‛siv’, grauen ‛daniti se’), ki je determinirana iz korena g'her- ‛sijati, blesteti’, od koder je npr. sloven. zóra, zárja, zorẹ́ti in sorodno (Čop, SR XIII, 187 ss.).

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 12. 2024.