| Slovensko gradivo | ||
| dȗh duhȃ m lat.‛spiritus, animus, odor’ (10. stol.), duhọ́ven, duhọ́vnik, duhọ́vski, duhọ́vščina, duhovȋt, duhovȋtost, dúhati, podúhati, zadúhati idr. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. duxъ ‛sapa’ in ‛duševnost’, hrv., srb. dȕh, rus. dúx ‛duh, dih, sapa, zrak’, češ. duch ‛duh’. Pslovan. *dȗxъ je pomenilo ‛dih’ in ‛duh, duševnost’ ter sekundarno ‛demon’, *duxa̋ti pa ‛pihati, dihati’. Dalje je sorodno lit. daũsos mn. ‛raj’, tj. ‛duhovi duše; kraj, kjer so duhovi, duše’, dùsti ‛priti ob sapo’, dvė̃sti ‛dihati, izdihniti’, germ. *deuza- ‛žival’ (prvotno *‛tista, ki ima dih’) > stvnem. tior, nem. Tier ‛žival’, ags. dēor, angl. deer ‛jelen, srna’ in morda galorom. dūsius ‛zli duh’, vse iz ide. korena *dhu̯es- ‛dihati’ (SP V, 84 s., Be I, Po, 272, LIV, 140 s.), od koder je | ||
| Povezane iztočnice | ||
| še sloven. dúša, dūšek, díhati, dahnīti in tam navedeno nadaljnje sorodstvo. Glej tudi dūšek, vzdȗšje, vzdȗšnik, tūhna. | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³
Deli geslo
Dostopnost