| Slovensko gradivo | ||
| dūri -i ž lat.‛porta, ianua’ (16. stol.), tudi dvẹ̑r, dvẹ̑ri (16. stol.). | ||
| Razlaga | ||
| Sln. dvẹ̑ri je izvorno štaj. refleks za prvotni imenovalnik *dvь̀ri. Gorenjsko in koroško dūri izvira iz osnove *dvьrí z rodilniškim naglasom. Dolenjsko in notranjsko dávri (16. stol.) je iz premetane različice *dь̀vri (RaKZ, 166). Enako je stcslovan. dvьri, star. mak. dveri, rus. dvérь, mn. dvéri, češ. dveře, star. dvéře. Pslovan. *dvь̏rь, mn. *dvь̀ri ‛vrata’ je dalje sorodno s stind. dvā́raḥ mn. ‛vrata’, arm. durkc mn., gr. thýrā, alb. derë ‛vrata’, lat. forēs mn. ‛dvokrilna vrata’, valiž., korn. dor, stvnem. turi, nem. Tür, stvnem. tor, nem. Tor, ags. duru, angl. door, lit. dùrys mn., vse v pomenu ‛vrata’, kar se je razvilo iz ide. *dhu̯ór-, *dhur- ‛vrata’. Množina (eventualno starejša dvojina, verjetneje pa kolektiv) je pri besedah, ki pomenijo ‛vrata’, pogosta, ker so bila vrata navadno dvokrilna (SP V, 140 ss., Be I, 122, Po, 278 s., NIL, 130 s.). | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Glej tudi dvȍr. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost