| Slovensko gradivo | ||
| dúša -e ž lat.‛anima’ (10. stol.), dúšica, dušíca, dušẹ̄ven, dȗšen, navdúšiti, navdȗšen, navdȗšenec, pridūšati se. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. duša ‛dih, sapa, duša’, hrv., srb. dúša ‛duša’, rus. dušá, češ. duše. Pslovan. *duša̋ ‛dih, sapa’ in ‛duša’ je sorodno s pslovan. *dȗxъ, sloven. dȗh, pslovan. *duxa̋ti ‛dihati’, sloven. dúhati in tam navedenim gradivom (SP V, 108 ss.). Prvotni pomen je *‛dihanje’, pomenski prehod v ‛duša’ temelji na dejstvu, da je dihanje najočitnejši znak življenja, prisotnosti duše v telesu. Tudi lat. anima ‛duša’ je izpeljano iz ide. korena *h2anh1- ‛dihati’, iz katerega je sloven. vọ̑hati in sorodno. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Dalje glej zadȗšnica, dȗh, díhati, dahnīti. | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³
Deli geslo
Dostopnost