| Slovensko gradivo | ||
| ekvȃtor -ja m ‛največji vzporednik’ (19. stol.), ekvȃtorski, ekvatoriȃlen. | ||
| Razlaga | ||
| Prevzeto (eventualno prek nem. Äquator) iz srlat. aequator, kar je bil izhodiščno astronomski izraz in je pomenil ‛nebesni ekvator’, tj. ‛namišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico’. Beseda je izpeljanka iz klas. lat. glagola aequāre ‛ravnati, enačiti’, izpeljanega iz lat. aequus ‛enak, raven’, in torej prvotno pomeni ‛izenačevalec’. Nebesni ekvator je tako poimenovan zato, ker sta dan in noč časovno izenačena, ko se Sonce nahaja na ekvatorju. Beseda se je kasneje začela uporabljati tudi za označevanje nekakšne projekcije nebesnega ekvatorja na Zemljo, najdaljšega vzporednika, ki jo deli na severno in južno polovico (Kl, 37). | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Glej tudi adekvȃten. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost