| Slovensko gradivo | ||
| ȅn éna štev. lat.‛unus’ (15. stol.), samostalniško éden (15. stol.); ednína, eníca, enọ̑jka, enọ̑jen, enovȋt. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. jedinъ, v mlajših cslovan. spomenikih tudi jedьnъ, hrv., srb. jȅdan, nar. rus. jédnyj (knjiž. odín), češ. jeden. Izhodiščno *(j)edьnъ̏ (ali */j/ȅdьnъ) je nastalo v hitrem govoru iz neke naglasne različice od pslovan. *(j)edi̋nъ ‛en, eden’. Nepravilne skrajšave so pri števnikih pogoste, saj se le-ti zlasti pri štetju zelo hitro izgovarjajo (prim. sloven. -nájst iz *na desęte). Pslovan. *(j)edi̋nъ je sestavljeno iz poudarjalne členice *(j)ed(e) in števnika *inъ ‛en’ (stcslovan. inъ ‛drug’ in ‛eden’, strus. inъ ‛drug’ in ‛eden’; prim. tudi nadaljnje izpeljanke, npr. sloven. ináko, vẹ̄dno), ki je nastal na osnovi ide. *oi̯-nó-, *ei̯-nó-, iz česar je še lat. ūnus ‛en’, stir. óen, got. ains, stvnem. ein, lit. víenas, let. viêns v enakem pomenu, z drugima priponama še stind. éka-, av. aēva- ‛en’ (SP VI, 23 ss., Po, 286). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Iz iste pslovan. besede se je brez za števnike značilne skrajšave razvilo edȋn. Glej tudi enák, enóta, nobȅn, vẹ̄dno, vẹ̑nomer, enájst. | ||
Dostopnost
Dostopnost