Slovensko gradivo | ||
epȋteton -a in -eta m ‛pridevek’ (20. stol.). | ||
Razlaga | ||
Tujka, prevzeta po zgledu nem. Epitheton iz gr. epítheton v enakem pomenu, prvotno ‛kar je pridano, dodano’, v srednjem spolu posamostaljenega preteklega trpnega deležnika glagola epitíthēmi ‛dodam, pristavim’, ki je sestavljen iz gr. epí ‛na, nad, pri, k’ in títhēmi ‛postavim’ (Pf, 291). | ||
Povezana iztočnica | ||
Glej tudi pridẹ̑vek. |