| Slovensko gradivo | ||
| estẹ́tika -e ž ‛filozofska disciplina, ki preučuje lépo’ (19. stol.), estẹ́tičen, estẹ̑t. | ||
| Razlaga | ||
| Tujka, prevzeta prek nem. Ästhetik in novolat. aesthetica iz gr. tà aisthētiká, v kolektivni obliki posamostaljenega pridevnika aisthētikós ‛zaznaven, sposoben zaznavanja’, ki je izpeljan iz glagola aisthánomai ‛zaznavam, opazim’. Besedo je v filozofsko izrazje uvedel nem. filozof A. G. Baumgarten (1714–62), ki je leta 1750 izdal knjigo z naslovom Aesthetica. Estẹ́tika je torej prvotno pomenilo ‛zaznavanje’. Novo disciplino so tako poimenovali zato, ker naj bi služila predvsem usklajevanju čutne, umetniške resnice z razumsko, filozofsko (Kl, 44), po Baumgartnu estetika obravnava zakone čutnega in čistega spoznanja. | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Sorodno je anestezȋja. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost