Slovensko gradivo | ||
fȋnta -e ž ‛prevara, zvijača (v športu)’ = novolat.‛gestus simulatus, ficta iactatio corporis’ (20. stol.), pog. fintȋrati se. | ||
Razlaga | ||
Prevzeto (eventualno prek nem. Finte) iz it. finta ‛hlimba, navidezen napad’, kar je v ženskem spolu posamostaljeni prid. it. finto ‛navidezen, ponarejen’. To je prvotno trpni deležnik glagola it. fingere ‛izmisliti si, hliniti se, ponarediti’, ki se je razvil iz lat. fingere ‛upodobiti, ustvariti, izmisliti si’ (CZ, 437, He, 160). | ||
Povezani iztočnici | ||
O tej lat. osnovi glej tudi figȗra, fíkcija. |