Slovensko gradivo | ||
genitálije -ȃlij ž mn. ‛spolni organi’ (20. stol.). | ||
Razlaga | ||
Tujka, prevzeta (eventualno prek nem. Genitalien ‛spolni organi’) iz lat. genitālia, kolektivne oblike od genitāle (membrum) ‛spolni (organ)’, kar je v srednjem spolu posamostaljeni pridevnik genitālis ‛nanašajoč se na rojstvo, razmnoževanje’, ki je soroden z glagolom gignere ‛roditi’. | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi gẹ́nij, generȃtor, generȃl, generȃlen, gẹ̑n, genẹ̑za. |