| Tujka, prevzeta po zgledu nem. Genitiv in frc. génitif iz lat. (cāsus) genitīvus, prvotneje genetīvus, dobesedno ‛(sklon), ki zadeva rojstvo, rojevanje’ (k lat. gignere ‛roditi’, genitus ‛rojen’). To je neustrezen prevod gr. ptṓsis genikḗ ‛rodilnik’, dobesedno ‛sklon, ki zadeva vrsto, sorto, rod’ (Bu, 273). Genitiv je torej prvotno sklon, ki se uporablja zlasti kot prilastek; ki pove, kakšne vrste je tisto, na kar se nanaša. Neustreznost lat. prevoda temelji na napačnem razumevanju gr. genikós ‛ki zadeva vrsto, sorto, rod’ kot ‛ki zadeva spol, rojevanje’. Podstavna gr. beseda génos namreč poleg ‛rod, spol, pleme, vrsta’ pomeni tudi ‛rojstvo’. Sloven. izraz rodȋlnik ‛genitiv’ sledi neustreznemu lat. prevodu. |