| Prevzeto (eventualno prek rus. glagól ‛glagol’) iz cslovan. glagolъ ‛glagol, beseda’ (Derganc, SR XXXIV, 68) < stcsl. ‛beseda, govor, glas’, od koder je izposojeno tudi hrv., srb. glágol ‛glagol’. Beseda se je razvila iz pslovan. *gȏlgolъ ‛klicanje, vpitje’, kar se ohranja še npr. v češ. hlahol ‛hrup, trušč, vik, donenje, zvenenje’ in sloven. v Brižinskih spomenikih glagol ‛beseda’ (10. stol.). Nastala je iz ide. *gal-galo-, kar je tvorba z reduplikacijo iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’, ki se ohranja še v valiž. galw ‛klicati’, srir. gall ‛slava’ in morda v stind. gargara- ‛neki glasbeni inštrument’ (Be I, 144, ES VI, 205, Po, 350). Pomenski razvoj iz ‛beseda’ v ‛glagol’ se je izvršil pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’. |