| Slovensko gradivo | ||
| glíva -e ž novolat.‛mycophytum’ (18. stol.), glívica. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je hrv., srb. gljȉva ‛goba’, gljȉvica ‛glivica’, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’. Pslovan. *gli̋va ‛goba’ je prvotno pomenilo *‛sluzasta’. Beseda je izpeljana iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ z dodatnim, morda priponskim elementom *-u̯-, ki je znan še npr. v lit. gléivės ‛sluz’, let. glēvs ‛sluzast’, glīve ‛sluz, zelena sluz na vodi’, stvnem. klē, nem. Klee ‛detelja’ (zaradi lepljivega soka, ki ga imajo cvetovi), nar. rus. glév ‛ribja sluz’, nar. polj. glewieć ‛pokvariti se (o siru)’, tj. *‛postati sluzast’ (Be I, 148, ES VI, 129 s., Po, 364). | ||
| Povezani iztočnici | ||
| Iz sorodnih ide. korenov je glína, glísta. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost