| |
| Slovensko gradivo |
| |
| gospọ̑d -a m lat.‛dominus’ (10. stol.), gospóda, gospọ̑dič, gospodȋčna, gospóski, gospóska, gospodínja (15. stol.), gospodȋnjstvo, gospodár, gospodáriti, gospodȃrstvo. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je stcslovan. gospodь, hrv., srb. gȍspod (navadno Gȍspod ‛Bog’), gospòdin, rus. gospódь, gospodín, stčeš. hospod ‛gospod’, češ. Hospodin ‛Bog’, hospodář ‛gospodar’, hospoda ‛gostilna, gostilničar’. Pslovan. *gȍspodь je dalje enako z lat. hospes ‛gostitelj’, mlajše tudi ‛gost, tujec’. Slovan. in lat. beseda sta se lahko razvili iz ide. *ghos-pot-, zloženke s prvotnim pomenom *‛gospod(ar) obeda, gospod(ar) gostije’, v kateri je prvi člen iz ide. korena *ghos- ‛jesti, obed, gostija’, drugi pa ide. *pot- ‛gospod’. Druga možnost je izhajanje iz ide. *ghosti-pot-, kar bi bila prav tako zloženka z drugim členom iz ide. *pot- ‛gospod’, prvi člen pa bi bil ide. *ghosti- ‛gost’. Če je pravilna ta domneva, je beseda prvotno pomenila *‛gospod(ar) gostov’ (Be I, 164, ES VII, 61 ss., Po, 452 s.). |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Glej tudi gospá, gȃzda, gȍst1. O izposojenkah, ki temeljijo na sorodnih lat. osnovah, glej hotẹ̑l, hospitȃl, hostẹ̑sa. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 12. 2024.