| grȍm gróma m, tudi grọ̑m, lat.‛tonitrus’ (16. stol.); grómski, grọ̑mski, gromẹ́ti, gromovȋt, gromọ̄ven, gromọ̑vnik. |
| Enako je stcslovan. gromъ ‛grom’, hrv., srb. grȏm, grȍm ‛strela’, rus. gróm ‛grom’, češ. hrom. Pslovan. *grȍmъ ‛grom’ je enako z gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’, kar je prav tako nastalo iz ide. *ghrómo-. Sorodne tvorbe iz baze *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti; groziti, besneti’ so poleg pslovan. *grьmě̋ti, sloven. grmẹ́ti še av. graməṇt- ‛besen, jezen’, gr. khremídzō ‛rezgetam’, got. gramjan ‛razjeziti’, stnord. gramr, stvnem. gram ‛jezen, razjarjen’, grimm ‛divji’, lit. gramė́ti ‛padati s hruščem, zgrmeti’ (Be I, 181, ES VII, 138, Po, 458, LIV, 181). |