| Slovensko gradivo | ||
| harmonȋja -e ž ‛soglasje’ = lat.‛concentus, concordia’ (19. stol.), harmọ́ničen, harmonizȋrati. | ||
| Razlaga | ||
| Tujka, prevzeta po zgledu nem. Harmonie iz gr. harmonía v enakem pomenu, kar izhodiščno pomeni ‛uglaševanje’, prvotno pa ‛povezava (dveh elementov), sklep, spona’. Beseda je izpeljanka iz gr. harmós ‛stik, razpoka, špranja, člen’ (Kl, 294). V stavbarstvu namreč velja, da so elementi na stiku skladni. Od tod je poimenovanje preneseno najprej v glasbeno terminologijo, od koder se je pomen posplošil tudi na druge primere skladnosti, soglasja. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi harmọ́nika, harmọ́nij, filharmonȋja. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost