| Slovensko gradivo | ||
| harmọ́nika -e ž ‛glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha’ (19. stol.), harmọ́nikar, harmonikáš. | ||
| Razlaga | ||
| Prevzeto iz nem. Harmonika, kar je v 19. stol. izpeljano iz gr. harmonikós ‛uglašen, sozvočen, skladen’ (He, 190). Harmonika je tako poimenovana zato, ker je nanjo možno zaigrati akord, harmonijo (tj. sozvok) tudi z aktiviranjem ene same tipke. Podobno je z orglicami, zato se slednji inštrument nem. imenuje Mundharmonika, dobesedno ‛ustna harmonika’, angl. pa harmonica. Nem. Harmonika se zgleduje po frc. accordéon ‛harmonika’, kar je izpeljano iz frc. accord ‛akord, sozvok, harmonija’. | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Dalje glej harmonȋja. | ||
Dostopnost
Dostopnost