Slovensko gradivo | ||
hodīti họ́dim nedov. lat.‛ire, vadere, ambulare’ (16. stol.), hȍd, họ́ja, hodník, hodúlja, họ̑jca, dohodīti, dohȃjati, dohȍd, dohọ̑dek, dohodnȋna, izhodīti, izhȃjati, izhȍd, izhodíšče, obhodīti, obhȃjati, obhȍd, odhodīti, odhȃjati, odhȍd, pohodīti, pohȃjati, pohajkováti, pohȍd, prehodīti, prehȃjati, prehȍd, prehọ̄den, predhodīti, predhọ̑dnik, predhọ̑dnica, prihodīti, prihȃjati, prihȍd, shodīti, shȃjati, shȍd, shọ̑dnica, shajalíšče, sprehodīti se, sprehȃjati se, sprehajȃlec, sprehajȃlka sprehajalíšče, sprehȍd, uhodīti, uhȃjati, vhodīti, vhȍd, podhȍd itd. | ||
Razlaga | ||
Enako je stcslovan. xoditi, hrv., srb. hòditi, rus. xodítь, češ. chodit. Pslovan. *xodi̋ti ‛hoditi, iti peš’ in *xȍdъ ‛hod, hoja’ se je razvilo iz ide. *sod- (*s- > *x- je analogno po predponskih izpeljankah s *per-, *vъ-, *pri-, *u-), iz česar je tudi gr. hodós ‛pot’, stind. āsad- ‛iti k’, av. apa-had- ‛oditi’. Tudi pomen kaže na to, da je treba izhajati iz prvotnih predponskih sestavljenk in da je nesestavljeno *xodi̋ti sekundarno. Gre namreč za tvorbe iz ide. korena *sed- ‛sedeti’. Iz sestavljenke npr. *prei̯-sod-ei̯e- ‛prisedati, sedati k’, ki se je pomensko dalje razvila v ‛priti, prihajati’, se je pomen korenskega morfema osamosvojil v ‛iti, hoditi’. Iz sorodne osnove je tudi pslovan. pret. deležnik *šьdlъ̏, sloven. šȅl, ki na sinhronem nivoju spada k īti (ES VIII, 48, Be I, 198, Po, 887, LIV, 465 ss.). | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi dohọ̑dek, hodník, nahȃjati, náhod, obhȃjati, pošȃst, prihọ̑dnji, razhȗdnik, šȅl, vzhȃjati, vzhȍd, zahȃjati, zahȍd in dalje sẹ́sti, sedẹ́ti. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³