Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	hrȗška -e ž lat.‛pirus, pirum’ (16. stol.), hrúškov, hrúškovec; nar. tudi grȗška. Iz prvotnejše besede brez pripone -ka so pri nas pridevnik hrúšev, kolektiv hrúševje, snovni samostalnik hruševína, manjšalnica hrúšica in več zemljepisnih imen, npr. Grúšovje, Hrúšica.

	Razlaga

	Različica hrȗška je nastala v osrednjih sloven. narečjih iz krȗška (kakor hrásta iz krásta, glej tudi ọ̑hrovt) in je enaka s hrv., srb. krȕška. Narečna različica grȗška je enaka z rus. grúša, češ. hruška. Pslovan. grűša in krűša ‛hruška’ je dalje sorodno z nar. let. grauše, lit. kr(i)áušė, let. krausis, stprus. crausy ‛hruškovo drevo’, crausios mn. ‛hruške (plodovi)’. Beseda je verjetno izposojena iz nekega vzhodnega jezika, saj neobičajnih sprememb v vzglasju sicer ni lahko pojasniti. Iz iste predloge je izposojeno ali pa je z njo sorodno kurdsko korêshi, kurêshî ‛hruška’ (Be I, 205, Frae, 296). Druga, manj verjetna možnost je domneva, po kateri naj bi bila beseda sorodna s pslovan. glagoloma grűšiti in krűšiti, sloven. krúšiti. Hruška naj bi bila poimenovana po krhkosti vej ali po mehkost sadeža. Možna vzporednica takšni pomenski motivaciji bi bila lat. pirum, če je to nastalo iz piso-, tvorbe iz ide. korena pei̯s- ‛tolči, phati’ (ES VII, 156), vendar je to dvomljivo, saj lat. besedo skupaj z gr. ápion ‛hruška’ navadno izvajajo iz nekega slabo poznanega predindoevropskega sredozemskega jezika (WH II, 310).