hȗd


	Slovensko gradivo

	hȗd húda prid. lat.‛malus, acerbus, vehemens, mordax’ (15. stol.), primer. hȗjši, hudóba, hudóbec, hudóben, hudȏbnež, hudȏbnica, hudóbnost, hudobȋja, hudīti se, razhúditi se, hudováti se.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. xudъ ‛majhen’, hrv., srb. hȗd ‛hud, hudoben, ubog, nesrečen, težek, slab’, rus. xudój ‛slab, shujšan’, češ. chudý ‛ubog, reven, suh’. Pslovan. xȗdъ je pomenilo ‛slab, slaboten, suh’. Sorodno je lit. skaudùs ‛boleč, bolehen’ in ‛močan, hud (npr. o jezi, orožju)’, kar je prav tako izvedljivo iz pomena ‛slab’. Prvotni pomen je morda ‛majhen, razdrobljen’, na kar bi kazalo sorodno stind. kṣódati ‛on razdrobi’, kṣudrá- ‛majhen, nizek, pripadajoč najnižji kasti’. Ide. bazo rekonstruirajo kseu̯d- ‛razdrobiti, stolči (npr. v možnarju)’ (Be I, 205, ES VIII, 111 s., Po, 625). Pomenski razvoj si lahko predstavljamo kot ‛razdrobljen, majhen’ > *‛slab, slaboten’, kar je na eni strani dalo ‛suh, mršav’, na drugi pa ‛hud, hudoben, jezen’.

	Povezane iztočnice

	Glej tudi hudíč, hȗjšati, pohȗjšati, hudomȗšen, hudoȗrnik.

Fran > Etimološki