Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	imẹ̑ -na s lat.‛nomen’ (10. stol.), imenováti, imenják, sȍimenják, imeník, imenovȃlnik (kakor lat. /cāsus/ nōminatīvus ‛imenovalnik’, tj. ‛sklon, ki zadeva poimenovanje, s katerim kaj poimenujemo’), imẹ̑nski, poimẹ̑nski, brezȋmen idr.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. imę, hrv., srb. ȉme, rus. ímja, stčeš. jmě, danes češ. jméno. Pslovan. jь̏mę, rod. jь̏mene se je razvilo iz ide. h1ń̥h3m(e)n-, od koder je še gr. ónoma, arm. anun, stir. ainmm, rod. anme in alb. emër, nar. emân. Iz polne prevojne stopnje h1nóh3mn̥ je stind. nā́ma, lat. nōmen, het. lāman-, got. namo, ags. nama, angl. name, stvnem. namo, nem. Name, vse v pomenu ‛ime’ (Be I, 210, ES VIII, 227 s., Po, 321). Etimologija ide. samostalnika h1nóh3mn̥, rod. h1n̥h3méns ‛ime’ (Schhindler, Flexion und Wortbildung, 263) ni znana. Verjetno gre za zelo staro besedo, podedovano iz indouralskih časov, prim. sorodno fin. nimi, madž. név ‛ime’ (Čop, Indouralica, 44).

	Povezane iztočnice

	Glej tudi imenīten, nȃmreč, vbọ̑gajme, zaȋmek.