Slovensko gradivo | ||
imenīten -tna prid. lat.‛grandis, nobilis, celeber’ (16. stol.), star. tudi imenȋt ‛imenit, slovit’ (16. stol.); imenȋtnež, imenītnost. | ||
Razlaga | ||
S star. sloven. različico je enako stcslovan. imenitъ, star. hrv. imènit, rus. imenítyj in gluž. mjenity ‛imeniten’. Pslovan. ali slovan. *jьmeni̋tъ je izpeljano iz pslovan. *jь̏mę, sloven. imẹ̑ (Be I, 210, ES VIII, 225). Prvotni pomen je ‛kdor ima (sloveče, plemiško) ime’. Enako je motivirano nem. namhaft, srvnem. namenhaft ‛imeniten’, dobesedno ‛ki ima ime’. | ||
Povezana iztočnica | ||
Dalje glej imẹ̑. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³