| |
| Slovensko gradivo |
| |
| imenīten -tna prid. lat.‛grandis, nobilis, celeber’ (16. stol.), star. tudi imenȋt ‛imenit, slovit’ (16. stol.); imenȋtnež, imenītnost. |
| |
| Razlaga |
| |
| S star. sloven. različico je enako stcslovan. imenitъ, star. hrv. imènit, rus. imenítyj in gluž. mjenity ‛imeniten’. Pslovan. ali slovan. *jьmeni̋tъ je izpeljano iz pslovan. *jь̏mę, sloven. imẹ̑ (Be I, 210, ES VIII, 225). Prvotni pomen je ‛kdor ima (sloveče, plemiško) ime’. Enako je motivirano nem. namhaft, srvnem. namenhaft ‛imeniten’, dobesedno ‛ki ima ime’. |
| |
| Povezana iztočnica |
| |
| Dalje glej imẹ̑. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 12. 2024.