Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	imẹ́ti imȃm nedov. lat.‛habere’ (10. stol.), imẹ̑tje, imẹ̑tek, imovína; star. iménje, imẹ̑nje.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. iměti, sed. imamь, star. hrv. imjeti (knjiž. hrv., srb. ìmati, sed. ìmām), rus. imétь, češ. mít. Pslovan. jьmě̋ti, sed. jьma̋ši in ima̋ješь je tvorjeno iz ide. perfekta h1e-h1óm-h2a iz baze h1em- ‛vzeti’. Imȃm torej dobesedno pomeni ‛vzel sem’ (Be I, 210, ES VIII, 226, Po, 310, Rasmussen, Selected Papers on Indo-European Linguistics, 646). Takšen pomenski razvoj ni redek, prim. lit. turė́ti ‛imeti’ ob tvérti ‛zgrabiti’, nem. haben ‛imeti’, kar je sorodno z lat. capere ‛zgrabiti’. Iz ide. baze h1em- je tudi pslovan. ję́ti, sed. jьmǫ̋ ‛zgrabiti, vzeti’,

	Povezani iztočnici

	o čemer glej jemáti in dalje jẹ́ti1.