Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	in vez. lat.‛et’, star. ino (14. stol.), inu (16. stol.), nar. tudi no.

	Razlaga

	Enako je strus. ino ‛ampak’, inъ ‛če’, nar. rus. íno ‛že’ (v zvezah s pomeni tipa ‛kako že’), in ‛ampak, vendar, medtem’, star. ukr. i nó ‛samo, le’, nar. češ. inu ‛da’. Pslovan. ino je sklop iz pslovan. i ‛in’ (danes redko sloven. i ‛in’ /10. stol./, hrv., srb. i, rus. i ‛in’ itd.) in poudarjalne členice no. Pslovan. i je lahko nastalo iz ide. ei, mest. kazalnega zaimka e- (ES VIII, 167 s.). Če je domneva pravilna, je pslovan. i prvotno pomenilo ‛pri tem’. Druga možnost je domnevanje izhodišča v ide. ē̃t, iz česar se je razvilo tudi lit. ė̃, ė̃gi ‛in, pa, vendar’, kar je kakor stind. ā́t ‛nato, in, dalje, tako’ prvotni ablativ istega zaimka. Če je pravilna ta domneva, je pslovan. i prvotno pomenilo ‛od tega (dalje)’ (Po, 284, Ma2 I, 163). Ta možnost se zdi vabljiva, ker je tudi variantni ablativ ō̃t morda dal pslovan. a s pomenom ‛in’.

	Povezane iztočnice

	Glej tudi a1, ȋpak, ȋtak.