| iz predl. z rod. lat.‛ex’ (10. stol.), tudi kot predpona, npr. izbráti, izíti, izposodīti. Pod vplivom narečnega razvoja ta predpona v izgovoru in pisno, funkcionalno pa še ne, sovpada z z-, s- npr. zgubīti, spọ̑ved, sposodīti. |
| Enako je stcslovan. izъ, hrv., srb. iz, rus. iz, češ. z, ze. Pslovan. *jьz je dalje enako z lit. ìš, let. iz in stprus. is, kar vse je verjetno nastalo po ošibitvi samoglasnika iz ide. *eg'hs ‛iz’. Neposredno iz tega se je razvilo gr. eks, lat. ex, stir. ess-, ass- ‛iz’. K predponski funkciji prim. pslovan. *jьziti̋, sloven. izíti, kar je enako z lit. išeĩti, in pslovan. *jьzbьra̋ti, sloven. izbráti, lat. efferre ‛odnesti’ in gr. eksphérō ‛odnesem’ (Be I, 214 s., ES IX, 6 ss., Po, 292 s.). |