| izkȗšnja -e ž lat.‛probatio, tentatio’ (16. stol.), tudi skȗšnja, izkȗšen, izkȗšenost, skȗšen, skušnjȃva, skušnjȃvec, star. tudi izkušnjȃva (16. stol.), izkušnjȃvec; preizkȗs, preskȗs, preizkȗšnja, preskȗšnja. |
| Podobne izpeljanke so znane tudi v drugih slovan. jezikih. Izhodiščni pomen je ‛preverjanje’. Gre za sestavljenke iz pslovan. *jьz ‛iz’, ki v sloven. v novejšem času pod vplivom narečnega razvoja prehaja v s-, in izpeljank iz glagola -kúsiti s prvotnim pomenom ‛okušati, pokušati (hrano)’, kasneje tudi ‛preizkušati (sposobnosti, vrline), preverjati’ in ‛izpraševati’. |