| jáviti jȃvim dov. lat.‛nuntiare’ (18. stol.), jáven, jávnost, izjáviti, izjávljati, izjȃva, najáviti, najávljati, najȃva, objáviti, objávljati, objȃva, odjáviti, odjávljati, odjȃva, pojáviti se, pojávljati se, pojȁv, pojȃva, prijáviti, prijávljati, prijȃva. Zlasti sestavljenke so v sloven. knjižni jezik uvedene po hrv. ali rus. zgledu. Nesestavljeno jáviti je živo v obrobnih narečjih, v Beli krajini, v Halozah in v Prekmurju. |
| Enako je stcslovan. javiti ‛javiti, dati na znanje’, hrv., srb. jáviti, rus. javítь, češ. jevit ‛kazati, razodevati’. Pslovan. *a̋viti ‛delati, da je javno, znano, očitno’ je izpeljano iz pslovan. prislova *a̋vě, stcslovan. javě ‛javno’, kar je sorodno s stind. āvíṣ ‛očitno, javno, ne skrito’, av. āviš ‛očitno, pred očmi’. Ide. prislov *āu̯is ‛očitno, javno’ je verjetno izpeljanka iz ide. korena *au̯- ‛dojemati s čutili, videti’, iz katerega je še het. uḫḫi ‛vidim’, stind. uvé ‛gledam se’, pa tudi pslovan. *umъ̏ (SP I, 164 s., Be I, 222, Po, 78, Ma2 I, 177, 233). |