| Slovensko gradivo | ||
| -kaj poudarjalna členica, nar. tudi -ka, npr. tȗkaj lat.‛hic’ (16. stol.), nar. tȗka ‛tu’, sȅmkaj lat.‛huc’ (16. stol.), nar. sȅmka ‛sem’. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je nar. hrv., srb. -ka, -k v tȕka ‛tukaj’, sàdek ‛zdaj’, rus. -ka v poká ‛dokler, za zdaj, medtem ko’, nar. doká ‛doslej’. Pslovan. *ka̋ je delno razširjeno s členico ali oziralnim zaimkom *jь znano še v nar. polj. ka, kaj ‛kam’, nar. češ. kaj ‛kje’, brez njega še npr. star. bolg. koj ka ‛kdor koli’. Pslovan. *ka̋ ‛kam, kje’ je verjetno nastalo iz ide. lativa *ku̯ah2 zaimenske osnove *ku̯e/o- ‛kdo, kaj’. Če je domneva pravilna, je to pslovan. *ka̋ enako s pslovan. *ka̋, kar je dalo sloven. vprašalnico kāj, prvotna raba pa je morala biti omejena na krajevne prislove. Druga možnost je domneva, po kateri naj bi pslovan. *ka̋ nastalo iz ide. orodnika *ku̯ō(m) (Ko II, 325), znanega npr. v pgerm. *hwō, angl. how, nem. wie ‛kako’. Orodnik, ki se ohranja še v toh. A kȗ-yal ‛zakaj’, je funkcijo poudarjalne členice razvil tudi v toh AB -k (Čop, Studien im tocharischen Auslaut I, 84). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi kāj1, dọ̑kaj, kām, k. | ||
Dostopnost
Dostopnost