Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
-kaj poudarjalna členica,nar. tudi -ka, npr. tȗkajlat.‛hic’ (16. stol.), nar.tȗka‛tu’, sȅmkajlat.‛huc’ (16. stol.), nar.sȅmka‛sem’.
Razlaga
Enako je nar.hrv., srb.-ka, -k v tȕka‛tukaj’, sàdek‛zdaj’, rus.-ka v poká‛dokler, za zdaj, medtem ko’, nar.doká‛doslej’. Pslovan.*ka̋ je delno razširjeno s členico ali oziralnim zaimkom *jь znano še v nar.polj.ka, kaj‛kam’, nar.češ.kaj‛kje’, brez njega še npr. star.bolg.koj ka‛kdor koli’. Pslovan.*ka̋‛kam, kje’ je verjetno nastalo iz ide. lativa *ku̯ah2 zaimenske osnove *ku̯e/o-‛kdo, kaj’. Če je domneva pravilna, je to pslovan.*ka̋ enako s pslovan.*ka̋, kar je dalo sloven. vprašalnico kāj, prvotna raba pa je morala biti omejena na krajevne prislove. Druga možnost je domneva, po kateri naj bi pslovan.*ka̋ nastalo iz ide. orodnika *ku̯ō(m) (Ko II, 325), znanega npr. v pgerm.*hwō, angl.how, nem.wie‛kako’. Orodnik, ki se ohranja še v toh. A kȗ-yal‛zakaj’, je funkcijo poudarjalne členice razvil tudi v toh AB -k (Čop, Studien im tocharischen Auslaut I, 84).