| Slovensko gradivo | ||
| kām prisl. lat.‛quo’, star. kamo (10. stol.), kȃmor, nẹ̄kam, mȁrsikȁm, rẹ́dkokȁm. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. kamo, hrv., srb. kȁmo, strus. kamo, češ. kam. Pslovan. *ka̋mo, *ka̋mъ je s pripono *-mo, *-mъ tvorjeno iz ide. *ku̯ah2, kar je lativ (tj. sklon, ki odgovarja na vprašanje ‟kam?”) vprašalnega zaimka *ku̯o- ‛kdo, kaj’. Ide. *ku̯ah2 se (podaljšan z dodatnimi elementi) ohranja še v gr. pēi, dorsko pāi ‛kam’. Pripono *-mo, *-mъ zasledimo še npr. v tȁm, sȅm in v gr. pē̃mos ‛kdaj’ (Be II, 12, Ko II, 340 s.). Vprašalnica torej prvotno pomeni *‛h komu?’. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi kāj1, -kaj, kāk, kdọ̄, kāj1, kȁr1, kjẹ̄, kdāj, ki1, k, katẹ̄ri, kọ̄d1 in besedotvorni vzporednici sȅm2, tȁm. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost