| kámen -mna m lat.‛lapis’ (16. stol.), kāmenček, kamenína, kamnína, kámenje, kamnȋt, kamenjáti, kamenẹ́ti, kamnẹ́ti, okamenẹ́ti, okamnẹ́ti idr. |
| Enako je stcslovan. kamy, rod. kamene, hrv., srb. kȁmēn, rus. kámenь, češ. kámen. Pslovan. *ka̋my, tož. *ka̋menь je dalje sorodno z lit. akmuõ ‛kamen’, stind. áśman- ‛kamen’ in ‛nebo’, gr. ákmōn ‛nakovalo’. Ide. *h2ak'-men- – pslovan. izhodišče je v premetanem *k(')ah2men- ali v sekundarno podaljšanem *k(')əmen- – je tvorba iz korena *h2ak'- ‛oster’ in je prvotno pomenilo *‛kar je ostro, oster kamen’ (Be II, 13, ES IX, 137 ss.). |