| Slovensko gradivo | ||
| kȃnon2 -a m ‛pravilo, načelo, norma’ in ‛večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo’ (16. stol.). | ||
| Razlaga | ||
| Tujka, prevzeta prek nem. Kanon v enakih pomenih in lat. canōn ‛pravilo’ iz gr. kanṓn ‛vzorec, predpis, pravilo’. Ta gr. pomen se je prek ‛merilo, merilna vrvica, ravnilo’ in ‛ravna palica’ razvil iz pomena ‛trst’. Beseda je izpeljana iz gr. kánna ‛trst’. Pomen ‛vrsta skladbe’ je motiviran kot ‛skladba, pri kateri glasovi sledijo določenim pravilom’ (Kl, 352, Fr I, 780). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Gej tudi kanọ̑n1, kȃnjon, kanȃl, kanọ́nik. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost